PESEM ZA POHODNIKE, KI NOČEJO HODIT
Jst ne morem več živet,
jst bom kmalu en kotlet,
moje noge bojo padle,
moje roke pa odpadle.
Moj obraz je kot svinjina,
jaz bom kmalu gospodinja,
moja stopala ne živijo,
temveč bolj mrgolijo.
Vse me boli,
vse mi kriči,
na nogi pa prav
nekaj smrdi.
Kričim, smejim in jokam se,
kaj pa čš tako pač je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar